Zaključna ekskurzija za osmošolce
V sredo, 12. junija 2024, smo se osmošolci odpravili na zaključno ekskurzijo na Gorenjsko. Ob 7.30 smo se napotili s parkirišča pod gradom proti Kranju. Po enem krajšem vmesnem postanku smo v Kranj prispeli okrog 10. ure. Sprehodili smo se proti starem mestnem jedru, kjer smo se najprej ustavili ob hiši, v kateri je bival in tudi umrl največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Naš sprehod smo nadaljevali do pet metrov visokega spomenika Franceta Prešerna na Glavnem trgu med župnijsko cerkvijo sv. Kancijana in Prešernovim gledališčem. Spomenik, ki so ga postavili leta 1952, je delo dveh akademskih kiparjev, in sicer Frančiška Smerduja in Petra Lobode, zanimivo pa je tudi, da je postavitev nadziral Jože Plečnik, ki je v tistem času urejal arkade na fasadi gledališča. Zanimivo je tudi dejstvo, da gre za največji pesnikov kip na svetu. Nato smo se odpravili proti še eni kranjski znamenitosti, in sicer do Plečnikovega stopnišča, vodnjaka in arkad na vrhu Vodopivčeve ulice. Po krajšem potepanju po mestu smo se nato vkrcali na avtobus ter nadaljevali pot, saj je bila naša naslednja postojanka turistični biser Slovenije – Bled. Ob jezeru smo se vkrcali na pletno, približno 8 metrov dolg čoln, ki je turistična znamenitost na Blejskem jezeru in katere zgodovina sega vse do 12. stoletja. Z njo smo se popeljali po jezeru do Blejskega otoka, ki leži na zahodni strani jezera. Na vrhu otoka stoji srednjeveška cerkev Marijinega vnebovzetja, do vrha otoka pa vodi znamenitih 99 stopnic. Po krajšem ogledu otoka smo se s pletno odpeljali nazaj, nato pa se ob jezeru sprehodili v center mesta, kjer smo imeli nekaj manj kot uro prostega časa za sprehod ali pa za pokušino znamenitih blejskih kremnih rezin. Naša zadnja postojanka je bila Vrba na Gorenjskem, kjer smo si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna. Izvedeli smo veliko zanimivosti ne samo o življenju našega pesnika, ampak tudi o življenju slovenskega kmeta v zgodnjem 19. stoletju. Priložnost pa smo imeli tudi videti originalno zibelko, v kateri je France spal kot dojenček. Po zanimivi predstavitvi smo še naredili skupinsko fotografijo pred hišo in njegovim spomenikom, nato pa se odpravili proti domu. Ker smo bili že pošteno lačni, smo naredili krajši postanek za kosilo, nato pa pot nadaljevali proti domu, kamor smo prispeli okrog 18. ure. Navkljub ne preveč tipičnemu poletnemu dnevu, saj je bilo precej hladno in deževno, smo skupaj preživeli lep dan in verjamemo, da nam bo ta ekskurzija vsem ostala v lepem spominu.
Zapisale: Eli Tement, Ana Milošič, 8. a, Hana Kmetec, 8. b
