Tabor za nadarjene
V petek, 9. junija 2023, se nas je 15 Olgičarjev od petega do devetega razreda, ki imamo izdelan individualizirani program za nadarjene, ob 7.30 zbralo na ptujski železniški postaji, od koder nas je vlak popeljal proti Osluševcem.
Tam smo izstopili in začeli pešačiti proti gasilskem domu na Forminu, kjer smo bili nastanjeni. Ko smo prispeli na cilj, smo razpakirali svoje spalne vreče in drugo prtljago, nato pa začeli raziskovati okolico. Nekateri so takoj začeli s košarko, drugi pa razprostrli odeje na travi. Po krajšem odmoru smo vzeli vsak svojo malico in se peš odpravili proti hidroelektrarni Formin. Tam nas je sprejel gospod Darko, ki nam je razkazal nekatere stroje in prostore v elektrarni. Po končanem ogledu zadnje hidroelektrarne na reki Dravi smo se napotili proti Sokovemu mlinu. Bili smo eni izmed njegovih prvih obiskovalcev. Gospa Lea nam je razkazala mlin, nam predstavila predmete v njem in povedala, čemu so služili. Med drugim smo si ogledali maketo mlinskega kolesa ter različne vrste zrnja, ki so ga svoje čase mleli v mlinu. Ob koncu ogleda smo v dar dobili majhne lesene magnetke izdelane posebej za nas. Na poti nazaj smo se ustavili še na kmetiji Kelenc, po domače Lesar, kjer smo spoznali postopek pridelave korenja in druge zelenjave ter njihovo pot do trgovskih polic. Spoznali smo tudi nekaj kmetijskih strojev, ki jih na kmetiji uporabljajo. Dočakali smo tudi okrepčilo s sokom kot poslovilno darilo, vsak od nas pa je še dobil zavitek domačega fižola lokalne znamke Zelenjava Forminka, s katero sodeluje tudi kmetija Kelenc. Nato je prišel čas, da se odpravimo proti gasilskemu domu na kosilo. K njegovi pripravi smo prispevali vsi. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se razgibali ob različnih športnih igrah. Kmalu za tem so sledile še nadvse zanimive karaoke. Proti večeru smo se še enkrat zbrali v dvorani gasilskega doma za kviz o preteklem dnevu. Za večerjo smo se pogostili s palačinkami, ki smo jih spekla dekleta. Čeprav je bil dan dolg in naporen, smo si nato ogledali še film Transilvanija in se tudi po njegovem koncu pogovarjali še dolgo v noč.
Naslednji dan smo po zajtrku naredili še evalvacijo celotnega tabora, kmalu za tem pa se napotili nazaj proti železniški postaji. Tam smo si ogledali majhen muzej društva Prleški železničar, nato pa je že pripeljal vlak, ki nas je zapeljal nazaj proti Ptuju. Ko smo se okoli pol dveh vrnili na ptujsko železniško postajo, so nas tam že čakali naši starši. Čeprav smo bili rahlo utrujeni, smo komaj čakali, da jim povemo o vsem, kar se je zgodilo na našem taboru.
Zapisala: Tisa Julija Golob, 8. a
