Dan za spremembe – soustvarjajmo skupnost
Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe je nastala z namenom spodbujanja ljudi, da aktivno pristopijo k odzivanju na potrebe svoje skupnosti. Tako Slovenska filantropija že vse od leta 2010 v začetku pomladi vabi ljudi, da stopijo iz ustaljenih smernic. Vsako leto aprila s sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Prvi Dan za spremembe je bil organiziran 24. marca 2010. V preteklih dvanajstih letih je s številnimi akcijami, izvedenimi v okviru Dneva za spremembe, sodelovalo že več kot 130.000 posameznikov.
V letošnjem letu bi naj bilo širom Slovenije organiziranih 194 prostovoljskih aktivnosti, katerih rdeča nit bo – Soustvarjajmo skupnost. Aktivnosti so potekale v več kot 86 krajih. Med organizatorji smo bili društva, vrtci, šole, krajevne skupnosti, občine, javni zavodi in posamezniki. Po vsej državi je bilo aktivnih več kot 500 organizacij in 5000 prostovoljcev.
Tudi mi, Olgičarji, smo staknili glave in se spomnili na najbolj ranljive naše družbe v zadnjih dveh letih epidemije, in sicer ostarele. Povezali smo se z Domom upokojencev Ptuj, saj menimo, da so bili v teh negotovih časih najbolj osamljeni. Odločili smo se, da jim polepšamo dan. V petek, 8. 4. 2022, smo učenci prostovoljci z učiteljico Tonjo Kolar obiskali varovance in varovanke Doma upokojencev na Ptuju. Najprej smo poskrbeli za čisto okolico Doma upokojencev, ob tem moram priznati, da je narava opravila svojo čarovnijo in odela okolico v najrazličnejše pomladanske barve cvetja.
Našo aktivnost smo okronali s kratko prireditvijo, ki smo jo izpeljali dvakrat: najprej za varovance in varovanke, ki potrebujejo pomoč pri gibanju, nato za vse ostale, ki so se prireditvi pridružili v skupni dvorani.
V čevlje povezovalke programa sem stopila Neja Gajzer. S svojim uvodnim nagovorom sem poskušala pričarati toplino in povezanost med nami nastopajočimi in ostarelimi v Domu. Prostor je napolnil zven dveh flavt, s katerima sta Zaja Postružnik in Lina Malinger odigrali ljudsko pesem, ki je stanovalcem pogrela srce. Ker smo Olgičarji precej dobri pesniki, smo prireditev okronali tudi s pesmimi, nastalimi izpod peresa naših učencev. Zaja Postružnik, Nina Markež, Tajda Grah in Neja Gajzer smo imele to čast, da smo lahko prebrale čudovite pesmi nas, Olgičarjev. Ker pa je glasba tista, ki nam pospeši srčni utrip, sta flavti z Zajo in Lino ponovno postregli z ljudsko pesmijo. Prireditev smo zaključili s skupno pesmijo, saj smo vsi prisotni zapeli tri ljudske pesmi, in sicer Sijaj, sijaj sončece, Barčica po morju plava in Naša četica koraka. Počutila sem se neverjetno povezano z vsemi v prostoru … Kot da smo eno. Še posebej se mi je orosilo oko, saj je med sodelujočimi bil tudi moj 91-letni pradedek Peter Vrtič.
Po prireditvi je sledilo skupno ustvarjanje stanovalcev in nas učencev. Razdeljeni smo bili v štiri skupine. V prvi skupini smo igrali slovensko družabno igro z naslovom »Spoznajmo se«. V drugi skupini je bila prisotna nemška družabna igra, ki sta jo izdelali učenki Pia in Ajda sami. V tretji skupini smo igrali angleško družabno igro, ki jo je pripravila ena izmed učiteljic naše šole. V zadnji skupini smo ustvarjali velikonočne okraske.
Sicer sem šele v svoji pomladi, na začetku svoje življenjske poti, ampak menim, da si vsi želimo, da bi imeli nekoč lepo starost. To je tudi razlog, da se sprašujem, kaj lahko naredim jaz, da bi ostarelim pomagala preživeti lepo jesen njihovega življenja. Starejši ljudje so pogosto osamljeni in imajo veliko časa, da razmišljajo o preteklosti in se verjetno obremenjujejo s tem, kaj jim bo prinesla prihodnost. Menim, da imamo mi, mladi, to moč, da v svojem vsakdanjiku najdemo pogosteje čas in obiščemo svoje dedke, babice, mogoče še celo pradedke in prababice doma ali v Domu ostarelih. Vsi smo namreč del družbe in smo odgovorni ne le zase, temveč tudi drug za drugega!
Zapisala: Neja Gajzer, 9. b
