Valeta 2018
V četrtek, 14. junija 2018, je bil za nas, devetošolce, prav poseben dan. Poslovili smo se od naše Olgice.
Prireditev, valeto, smo začeli s plesom. Plesali smo 5 slik četvork: angleški valček, blues, tango, sambo, salso in disco swing. Da smo dobro odplesali, nam je omogočil gospod Jernej Brenholc, ki je od marca skoraj vsak petek preživel z nami in nas s potrpežljivostjo učil korakov, čeprav je to enim šlo malo manj dobro od nog, drugim pa boljše.
Voditelja našega večera, ki se je imenoval »The Olgica show«, sta bila Brina Bohl in Matic Kramberger. Začela sta s predstavitvijo naše poti od 1.septembra 2009 do trenutka, kjer smo se vsi v telovadnici Olgice še zadnjič zbrali in se družili. Predstavitev teh devetih let smo popestrili s slikami, ki smo jih že nekaj mesecev pridno zbirali za to priložnost. Ker pa v teh letih ni manjkalo različnih dogodivščin in izjav, smo se odločili, da predstavimo nekaj najboljših. Seveda je zmagala zgodba o električnem pastirju. Zahvala gre naši razredničarki, gospe Renati Debeljak, ki je te dogodke pridno beležila in si zapisovala prav vsako neumnost, ki je priletela iz naših ust.
Seveda imamo v našem razredu učence, ki so uspešni na različnih področjih. Uspešni smo v matematiki, glasbi, kemiji in še v veliko drugih stvareh. Predstavila se nam je Pia s svojo plesno koreografijo, kasneje pa tudi naši pesnici, Asja Katarina Mogu in Glorija Šegula Šraj, in sicer s svojima pesmima, ki sta bili nagrajeni na literarnem natečaju. Predstavili so se nam tudi naši glasbeniki,Tomaž Kelnerič in njegov brat sta nam na čelo zaigrala pesem Despacito, jaz, Sanja Kopše, in Žiga Arnuš pa sva zapela in zaigrala pesem z naslovom Z Goričkega v Piran. Seveda od naših talentov to ni vse. Znamo tudi imitirati ljudi. Tokrat smo se odločili, da bomo predstavili delavce naše šole. Vid, Isa, Petar in Matija so imitirali delavce šole, mi pa smo ugibali, koga oponašajo. Ker so vsi štirje zelo dobri v tem, smo seveda to takoj ugotovili.
Sledil je bolj »uraden« del valete, in sicer podelitev priznanj za naj kulturnika, športnika in učenca generacije. Športnica generacije je bila Nika Strašek, naj kulturnica in učenka generacije pa Asja Katarina Mogu. V zlato knjigo pa se nas je vpisalo kar 11 učencev. Sledile so zahvale učencev vsem delavcem šole in seveda govor gospe ravnateljice, ki nas je vse zelo ganil.
Večer smo zaključili s pesmijo »Zgodba o prijateljstvu«, ki nas je vse pripeljala do solz, saj smo preživeli neverjetnih 9 let polnih smeha, joka, šal in lepih spominov.
Zahvalili bi se čisto vsakemu, ki nam je to pot olajšal, našo zgodbo popestril in poskrbel, da bomo nekoč obujali lepe spomine na skupne osnovnošolske poti.
Srečamo se spet tam nekje pod mavrico.
Zapisala: (Na žalost) še zadnjič, Sanja Kopše
