Katera področja zajema razširjeni program?
Vsebinska zasnova razširjenega programa obsega je razdeljena na tri področja, ki vključujejo posamezne sklope:
Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje otrok:
a) Gibanje
b) Hrana in prehranjevanje
c) Varnost, zdravje in dobrobit
Kultura in državljanska vzgoja:
a) Kultura, umetnost in dediščina
b) Kultura sobivanja
c) Tuji jeziki
Učenje učenja:
a) Samostojno in sodelovalno učenje
b) Medvrstniško, medgeneracijsko in mednarodno sodelovanje
c) Igra in samostojno načrtovanje prostega časa
Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje otrok
Področje gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje otrok vsebuje različne dejavnosti, s katerimi želimo in lahko vplivamo na zdrav telesni, čustveni, kognitivni in socialni razvoj vsakega posameznika ter ob tem poskrbimo za dobro počutje in ohranitev zdravih navad. Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, skrb za varno okolje in sprostitev so ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje.
Cilji
Učenci/učenke …
- ozaveščajo pomen telesnega in duševnega zdravja za dobro počutje in kakovostno življenje,
- izgrajujejo razumevanje pomena vsakodnevnega gibanja, uravnotežene prehrane, zdravega in varnega okolja, sprostitve in počitka,
- spoznavajo in se aktivno vključujejo v različne gibalne dejavnosti, razvijajo navade zdravega prehranjevanja, sodelujejo z drugimi ter varno in odgovorno ravnajo v okolju,
- pridobivajo znanja o preventivnem ravnanju v skrbi za zdravje in varnost (kemijska varnost, tvegana vedenja, preprečevanje nezgod in poškodb ter prva pomoč, higiena, varna in zdrava spolnost, varna mobilnost),
- oblikujejo pozitiven odnos do gibanja, hrane in prehranjevanja, okolja, samega sebe in drugih ter razvijajo pozitivna stališča, navade in načine ravnanja.
Kultura in državljanska vzgoja
Področje kulture in državljanske vzgoje pri učencih razvija znanja, veščine, vrednote in stališča, ki se nanašajo na kulturno zavest in izražanje, socialno in državljansko kompetenco ter sporazumevanje v lastnem in tujih jezikih. Učenci razvijajo kulturno-umetniške potenciale, raziskujejo, načrtujejo in predlagajo rešitve za varovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, preko medsebojno prepletenih kulturno-umetniških področij, razvijajo kulturno zavest in pozitiven odnos do nacionalne, evropske in svetovne dediščine ter njenega vključevanja v sodobnost. Pridobivajo znanja, veščine in izkušnje o vlogi posameznika in skupin v raznoliki globalni družbi, ustreznih načinih vzpostavljanja odnosov in komuniciranja v lastnem in tujih jezikih, sodelovanju in solidarnosti. To področje tudi skrbi za razvijanje sporazumevanja v tujih jezikih (učenje dodatnega jezika) je prispevek k razvijanju učenčeve raznojejezične kompetence, hkrati krepi njegovo razumevanje lastne in tuje kulture in spodbuja medkulturno sporazumevanje, ki gradi kakovostnejše sobivanje in medsebojno spoštovanje. Pri učenju dodatnega tujega jezika je posebno pomembno spoznanje, da ima posameznik eno sporazumevalno zmožnost, ki se z učenjem nadaljnjih jezikov razvija in diferencira. Pri tem si učenec pomaga z obstoječim znanjem jezikov in z jezikovnimi izkušnjami. Vsebine jezikovnega pouka se navezujejo na vsebine in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru obveznega in razširjenega programa posamezne šole. To področje daje pomemben prispevek k celovitemu razvoju osebnosti vsakega in življenju v demokratični družbi, ki temelji na znanju, občih kulturnih in civilizacijskih vrednotah, etičnih načelih, ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnem delovanju in aktivnem demokratičnem državljanstvu. Poudarjen je pomen sodelovanja šole z lokalnimi in širšimi skupnostmi.
Cilji:
Učenci/učenke …
- pridobivajo znanja in veščine za razvoj lastnega kulturnega in svetovnega nazora ter oblikujejo pozitiven odnos do nacionalne, evropske in svetovne kulturno-umetniške dediščine ter njenega vključevanja v sodobnost;
- krepijo in razvijajo neposredne zaznavno-doživljajske sposobnosti, ročne spretnosti, estetske izkušnje, interese, predstave, domišljijo, ustvarjalnost in inovativnost; z uporabo različnih medijev kreativno izražajo ideje, izkušnje in občutja.
- krepijo in razvijajo (samo)spoštovanje, (samo)zaupanje in odgovornost do sebe, drugih in okolja;
- krepijo in razvijajo zavest o aktivnem državljanstvu in nacionalni identiteti ter oblikujejo pozitiven odnos, vrednote in načine ravnanj do različnih etničnih, narodnih in socialnih skupin;
- krepijo znanja, spretnosti in veščine za učinkovito sodelovanje in sporazumevanje v lastnem in tujih jezikih;
- razvijajo strategije o učenju jezikov in krepijo (med)jezikovno zavest;
- krepijo in razvijajo prosocialno vedenje (empatijo, altruizem, solidarnost, prostovoljstvo);
- oblikujejo in udejanjajo zamisli in pobude v šolskem, lokalnem in širšem okolju (proaktivnost).
Učenje učenja
Področje učenje učenja predstavlja odziv na potrebe celostnega razvoja učencev, še posebej na njihove interese in motivacijske značilnosti, odziv na značilnosti in aktualne probleme lokalnega okolja šole in širše družbene skupnosti. Dejavnosti področja omogočajo učencem dopolnjevanje, nadgradnjo, poglabljanje ali razširjanje že usvojenih znanj, veščin, ter razvijanje novih, ki podpirajo razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje in za vedno bolj avtonomno načrtovanje izobraževalne in poklicne poti (kariere). Dejavnosti spodbujajo razvoj inkluzivne šole in trajnostni razvoj. Dejavnosti področja predstavljajo podporo učencem pri spoznavanju svojih močnih področij, interesov, pri izbiri in zastavljanju osebnih ciljev na področju učenja, izobraževalne in poklicne poti oz. podpirajo karierno orientacijo. Področje je usmerjeno v podporo razvijanja kakovostnih odnosov, za delo v skupini vrstnikov in med učenci šolske skupnosti, v razvijanje interesov in talentov učencev, razvijanje znanj in veščin raziskovalnega dela, nudenje podpore učencem z učnimi težavami, razvijanje sistemskega mišljenja.
Cilji:
Učenci/učenke …
- spoznavajo strategije in razvijajo sposobnosti samostojnega in/ali sodelovalnega učenja ter vrednotenja le-tega, za uspešno opravljanje šolskih in domačih nalog
- se izražajo in učijo skozi igro
- odpravljajo vrzeli v znanju in poglabljajo že pridobljeno znanje
- razvijajo znanja in veščine za raziskovalno delo in tekmovanja
- krepijo inovativnost in uporabo različnih tehnologij
- odkrivajo in razvijajo osebne interese in talente
- razvijajo veščine načrtovanja in organiziranja nestrukturiranega prostega časa, individualno in/ali v skupini
- razvijajo občutljivost za zaznavanje aktualnih problemov šole in okolja šole ter sposobnosti reševanja le-teh z medvrstniškim in medgeneracijskim sodelovanjem
- razvijajo veščine komuniciranja in medijske pismenosti na šolski, lokalni, nacionalni in mednarodni ravni
- razvijajo lastne karierne poti.
