Pohod po haloški planinski poti
V ponedeljek, 23. septembra 2024, smo Olgičarji Dan slovenskega športa obeležili s prvim športnim dnevom, v okviru katerega smo se odpravili na pohod po Haloški planinski poti.
Učenci 1. in 2. razreda, ki so se odpravili na Borl, so se zjutraj zbrali v matičnih učilnicah ob 8.00. Po kratkih navodilih s strani učiteljic so se odpravili do parkirišča na Zadružnem trgu, od koder jih je avtobus odpeljal do Zavrča. Tam so se izkrcali in pot nadaljevali peš vse do Borla.
Učenci 3. in 4. razreda so se prav tako zbrali v šoli ob 8. uri in se ob 8.30 z avtobusom odpravili proti Vidmu, kjer je bil začetek njihove planinske poti. Le-ta se je nato nadaljevala čez Dravinjski Vrh do Podlehnika. Tako kot vse druge skupine, so tudi oni med potjo naredili nekaj krajših postankov, da so lahko pomalicali in se okrepčali za nadaljevanje poti. Na koncu poti jih je okrog 12.30 že čakal avtobus, ki jih je odpeljal nazaj proti Ptuju.
Peto in šestošolci so se zbrali v šoli pol ure pred mlajšimi, in sicer ob 7.00, nato pa so se ob 7.30 z avtobusom odpeljali do Narapelj. Pot jih je vodila na vrh Jelovic, nato pa naprej proti dolini Winettu, kjer se je njihov pohod zaključil.
Tudi učenci 7. in 8. razreda so se zbrali na šolskem igrišču ob 7.30. V šoli so prevzeli malico, si jo razdelili, nato pa se ob 7.30 z Zadružnega trga z avtobusom odpeljali do Dolene, kjer se je njihova pot tudi začela. Svojo približno štiriurno pot so nadaljevali do ribnika v Podlehniku, kjer jih je čakal avtobus, ki jih je okrog pol enih zapeljal nazaj na Ptuj.
Devetošolci smo se zbrali na šolskem igrišču najbolj zgodaj, in sicer že ob 6.45. Razdelili smo si malico, nato pa se, nekateri bolj drugi manj, navdušeni odpravili na Zadružni trg, kjer nas je že čakal avtobus. Od tam smo se odpravili do Stare grabe, kjer smo pričeli našo – čisto zadnjo pot po Haloški planinski poti v osnovni šoli. Prehodili smo namreč že vse prej omenjene relacije, čakala pa nas je še zadnja in najtežja pot, ti je pot na Donačko goro. Da ne bi do konca omagali, smo vmes seveda imeli nekaj krajših postankov za kak požirek vode. Ko smo prispeli do Rudijevega doma, smo pomalicali in nabrali dovolj energije za najtežji del – vzpon na Donačko. Ob Rudijevem domu smo srečali tudi geodete, ki so se prav tako odpravljali na vrh in ker so imeli s seboj veliko opreme, so nas prosili, če jim lahko pomagamo. Naši fantje so bili nemudoma za akcijo in njihovo opremo varno dostavili na vrh. Pot do vrha je bila kar precej naporna, še posebej kamnitejši del, ki se nahaja tik pod vrhom. A na koncu smo si bili edini, da je bilo vredno vso sopihanje, saj nas je na vrhu čakal čudovit razgled daleč naokrog. Videli smo vse do Rogaške Slatine, kjer se je visoko nad drugimi stavbami dvigal stolp Kristal, ki je s svojimi 106 metri najvišji stolp v Sloveniji. Po krajšem oddihu in obveznem fotografiranju na vrhu, smo se odpravili nazaj v dolino proti Čermožišam, kjer nas je pobral avtobus, ki nas je pripeljal na Ptuj hitro po 13. uri.
Naš že tradicionalni športni dan po Haloški planinski poti je tudi letos odlično uspel, k čemur je med drugim prispevalo tudi prijetno jesensko sonce.
Zapisali: Ema Lah in Tijara Zemljarič, 9. b
1. in 2. razred
3. in 4. razred
5. in 6. razred
7. in 8. razred
9. razred
