Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in kulturni dan
V sredo, 7. februarja 2024, smo na Olgici imeli kulturni dan. Prvo uro je, tako kot vsako leto, v veliki telovadnici potekala prireditev ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku.
Kulturna prireditev se je začela s slovensko himno, ki so jo zapeli naši najmlajši učenci, prvošolci, in najstarejši učenci, devetošolci. Nato pa so oder zavzeli učenci izbirnega predmeta Gledališki klub, ki so se pogovarjali, kaj vse že vedo o Prešernu in katerih zanimivosti o njem še ne poznamo. Pri svojem raziskovanju so srečali prvošolca Maksa Oliverja, ki ga je prav tako zanimalo še več o Prešernu. Nastopajoči so nas na zanimiv način popeljali skozi Prešernovo življenje in delo, pri čemer so v ospredje postavili Zdravljico, ki letos praznuje 180 let svojega nastanka. Sedmo kitico Zdravljice, ki je slovenska himna, smo lahko slišali tudi v bosanščini, hrvaščini, črnogorščini, italijanščini, nemščini, angleščini in celo kitajščini. Prireditev sta popestrila šolska pevska zbora in Glasbene mašine s Prešernovimi pesmimi, ki so uglasbene. Na koncu nas je nagovorila gospa ravnateljica, ki nam je predstavila jubilejno 30. pesniško zbirko “Prvi koraki” in nas povabila, da ob slovenskem kulturnem prazniku izobesimo slovensko zastavo ter obiščemo katero od kulturnih ustanov.
Po prireditvi so učenci 7. in 9. razreda skupaj z razredniki brali pesmi iz šolske pesniške zbirke “Prvi koraki”, mi, osmošolci, pa smo imeli delavnico na temo podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka, v okviru katere smo izvedeli več o različnih oblikah onesnaževanja zraka ter kako lahko pripomoremo k izboljšanju trenutnega stanja. Šestošolci so svoj kulturni dan preživeli v šoli v naravi.
Tretjo šolsko uro smo se razdelili v skupine in se udeležili tistih delavnic, ki smo si jih sami izbrali.
V literarni delavnici so učenci ustvarjali stripe na temo Prešernovih pesmi. Ustvarjali so ob glasbi in si s tem ustvarili prijetnejše vzdušje. V delavnici literarnega poustvarjanja so pripravili dramatizacijo nekaterih Prešernovih pesmi in se pri tem zelo zabavali. V veliki telovadnici je potekala delavnica o glasbeni kulturi, v okviru katere so se zabavali s petjem in igranjem instrumentov. Medkulturne delavnice so se udeležili naši učenci, ki prihajajo iz tuje govorečih držav. Potekala je v šolski knjižnici, udeleženci pa so se osredotočili na spoznavanje različnih kultur. Svoje delo so popestrili z glasbo in hrano države, iz katere prihajajo. V eni od delavnic so se lotili izdelave škatlic za Prešernove fige. Pri izdelavi so uporabljali valovito lepenko in nalepke, ki upodabljajo Franceta Prešerna. V gospodinjski učilnici sta potekali dve delavnici hkrati, in sicer izdelovanje Prešernovih fig ter nemška delavnica, v okviru katere so učenci izvedeli več o Prešernu in njegovih povezavah z Nemčijo ter izdelali plakat v nemščini. Tudi delavnica “Čas bidermeierja” je bila učencem zelo zanimiva, saj so izvedeli veliko novega o tem obdobju. V računalniški učilnici je potekala delavnica »Digitalni Prešeren«, v okviru katere so pripravljali kvize, predstavitve in grafike Prešerna. Na delavnici o Prešernovih potovanjih so učenci raziskovali, kam vse po svetu je Prešeren potoval, in o njegovih potovanjih izdelali plakat. “Največji ‘Prešerni’ v fiziki, matematiki in kemiji” je bila delavnica, ki je učence naučila o največjih odkritjih v času Prešernovega življenja. Delavnica mojstrov likovne umetnosti je potekala v likovni učilnici, kjer so s pasteli slikali Primičevo Julijo ter “Pogled na Begunje” avtorja Matevža Langusa. Ustvarjali so v skupinah po štiri, in sicer tako, da je vsak naslikal četrtino slike, na koncu pa so jo sestavili skupaj. “Prešeren v tehniki” je bila delavnica, kjer so izdelovali Go-car za povorko in pri tem zelo uživali. V naši zadnji delavnici “Poezija po angleško” pa so učenci na začetku izvedeli več o življenju in literaturi v Veliki Britaniji v 19. stoletju, nato pa so se lotili prevajanja Prešernove pesmi Nezakonska mati – “The Unmarried Mother” na različne načine, izdelali pa so tudi plakat v angleščini.
Na kulturnem dnevu smo izvedeli veliko novega o našem največjem pesniku, še posebej všeč pa nam je bilo, da smo se lahko sami odločili, katerih delavnic se bomo udeležili.
Zapisali: Nuša Arnuš in Mina Mahorič, 8. a
