Eko tabor Čebelica – 3. dan
Kot smo obljubili, smo zadnjo noč spali kot polhi. Ob sedmi uri sta nas prebudila pesem Danes je nov dan in učitelj Matej. Najprej smo se umili in slekli postelje, ki smo jo odnesli v pranje. Nato smo odšli na zajtrk. Po njem smo pospravili svoje stvari in prtljago odnesli v modro učilnico. Sledili sta dve nadvse zanimivi dejavnosti. Razdelili smo se v dve skupini, po oddelkih. Eni smo se preizkusili v lokostrelstvu. Z lokom in puščicami smo zadevali tarčo. Nekaterim je to bolje uspevalo, nekaterim malo manj. Naučili smo se, kako držati lok in kakšen je položaj telesa pri izvajanju streljanja z njim. Drugi smo odšli pred dom na igrišče, kjer nas je učiteljica Živa preverila, kako dobri smo v poznavanju vremena in vremenskih pojavov. Te smo v eni igri predstavljali tudi s pantomimo, drugi pa so morali ugotoviti, kateri pojav kažemo. To nam je zelo dobro šlo. Nato smo spoznali različne merilce, s katerimi si lahko mi ali vremenoslovci pomagamo pri določanju vremena. Srečali smo se s pripravo za merjenje količine dežja – dežemerom (količino padavin merimo v mm), pripravo za merjenje hitrosti vetra in določanje njegove smeri – vetromerom (hitrost merimo v km/uro), s termometrom, s katerim merimo temperaturo zraka v stopinjah Celzija, z barometrom, ki nam pomaga pri določanju zračnega tlaka v barih. Spoznali smo tudi polimer, ki je nepogrešljiv pri določanju vlage v ozračju, merimo po jo v odstotkih. Pri vremenoslovcih, popotnikih, planincih pa je nepogrešljiv tudi kompas, saj z njim lahko določamo svoj položaj, pihanje smeri vetra in drugo. Ker smo bili že malo lačni, smo nato pomalicali, potem smo se skupini zamenjali. Po opravljenih dejavnostih je sledilo še igranje družabnih iger v modri učilnici. Pospravili smo še zadnje stvari v svoje potovalke. Preden smo se odpravili proti domu, smo se okrepčali še z zadnjim kosilom. Po njem pa nas je že čakal avtobus. Z njim se je pripeljala naslednja skupina naših drugošolcev, ki bodo v prihodnjih dneh taborili v domu Čebelica. Poslovili smo se od naših domskih učiteljev in se namestili na avtobus. Pot domov je bila deževna. Na Ptuj smo prispeli malo po četrti uri popoldan. Tam so nas že čakali naši ljubi starši, ki smo jih seveda že malo pogrešali. Tabor v domu Čebelica je bil za nas prva podobna izkušnja, v kateri smo izredno uživali in se veliko naučili. Gotovo se ga bomo še dolgo spominjali.
