Imate kaj za pusta hrusta???

Avtor: Alenka Kandrič · 10. 2. 2021

Taka in podobna vprašanja in trditve zaznamujejo pustni čas. Čemu sploh pust? To je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro in je tesno povezan s premakljivim praznikom Velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed “meso” in “postiti se” ali iz “meso” in “pustiti”, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«. K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana predvsem v našem koncu Slovenije.

Če bi živeli normalne čase, bi se te dni na Ptuju in okolici odvijala prava pustna evforija. Za nami bi bila že otvoritvena etno povorka, na kateri bi se nam predstavili edinstveni pustni etnografski liki, pred nami pa tradicionalni nedeljski ptujski pustni karneval, na katerem je vsa leta sodelovala tudi naša šola. Skozi leta smo ustvarili zelo lepe spomine. Ker je letos drugače, želimo z vami deliti spomine preteklih let v upanju, da se prihodnje leto norčavega pusta ponovno udeležimo v živo.