Učenje na daljavo 5. teden
Mesec dni. Minilo je že mesec dni, odkar sem nazadnje v živo videla svoje sošolce, sošolke, naše učitelje in učiteljice, odkar smo izolirani drug od drugega in se slišimo ter vidimo le preko najrazličnejše računalniške tehnologije, kar pa seveda niti približno ni isto. Je vsaj nekaj, ampak virtualni svet ne more zamenjati osebnega stika z ljudmi. Ljudje smo se navajeni družiti, smo socialna bitja, to je v naši naravi.
V tem tednu je ponedeljek minil praznično. Bil je velikonočni ponedeljek, ki smo ga preživeli z družino, vsak po svoje. Od torka do petka pa smo nadaljevali z nam že zelo poznano obliko dela, poukom na daljavo, in številne rezultate tega dela lahko vidite v naši fotogaleriji. Lahko rečem, da smo že zelo vešči tega načina dela. Mogoče smo si včasih celo želeli, da bi se lahko učili od doma. A sedaj, ko so želje postale realnost, šele vidimo, da nas tak način dela še bolj utrudi in je zelo naporen. Vsaj zame!
Vsi vemo, da se trudimo prav vsi, mi, učenci in učenke, naši starši in v prvi vrsti učitelji ter učiteljice, ki nam pripravljajo najrazličnejše oblike dela, da nam vsem skupaj ne bi bilo vse preveč monotono.
Verjamem, da se bomo kmalu rešili te krize in mogoče bomo celo marsikaj v našem življenju spremenili. Mislim, da smo v tem času spoznali, da smo ljudje zelo odvisni drug od drugega in se moramo imeti radi ter se spoštovati.
Hvala vsem, ki se trudite in nudite najrazličnejše oblike pomoči ljudem v tem kriznem času!
Zapisala učenka IP-TISK: Neja Gajzer, 7. b
